Za moje mrtve črnce. Približen izbor pesmi od cca 2002 - 2008
Tako bi se morala imenovati ta izdaja, pa se ne bo. Sori Fifti. V času nastajanja pričujočih, mojih tako rekoč prvih pesmi je bil Fifti oziroma Matej Markovič med mojim bivanjem v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani poleg Blaža Bačarja, Aleša Gibičarja in Matjaža Zorca namreč stalen vir navdiha. Slednji pa si skupaj z Galom Košnikom zasluži posebno omembo. Oba hkrati sta odločilno vplivala na to, da sem sploh kaj zapisal - Zorec z navidezno sramežljivim vzpodbujanjem, duhovno širino in tenkočutno objestnostjo do besede in drugih življenjskih trivialij, Košnik pa s kar kriminalno nesramno drznostjo v vseh smereh umetniškega ustvarjanja in življenja, ki sem se je kar fino navadil in jo deloma obdržal. Hvala vama.
Hvala gre tudi moji mami Ireni in mojemu ‘večnemu’ dicarskemu vzgojitelju Dragu Pintariču, ki sta me v tem burnem obdobju z veliko mero modrosti, milosti in potrpežljivosti brcala vsak iz svoje smeri in iz mene (meni navkljub) napravila približno odgovorno družbeno žival.
Hvala tudi vsem mojim pudgurcem iz Slavke, ki so me v tem dinamičnem procesu neutrudno zalagali s humorjem, iskrivostjo in kištom.
Živela ljubav, nek umre rat (i rad)!
mišice so najino bogastvo
najino bistvo kri
dobrohotnost sveta
trese se rusija pred njo
nakremžila se je kot prvič
zobje niso zastonj igra
mastna laž
nov sporazum
pogled v srce
v jasnem večeru
stoji pogum sredi mlake
srci sta podvrženi misli
ubiti nekoga v sebi
in ob sebi drugega vzeti
poezija se mora dotikati
kurca in pizde, -
ali vsaj nečesa nekaj
kar kuje
kar vsebuje
kar pestuje
kar potrebuje
poezija sonči se v senci
bližje kot v resnici
pomeni smrt
in
novo življenje
poiesis
topos
logos
cristmas
fuck - poezija
prebuja in ubija
bodi iskrena
zakaj te ni naokoli
tuja si mi že stoletja
že stoletja te prekladam
v moji glavi
že stoletja me prekladaš
med tvojimi nogami
bom iskren
že dolgo me ni naokoli
ne vidiš kaj leti proti tebi
obraz
cigle
spuščaš plastične zmaje v
nebo polno črnih krogel
paradni konji se vznemirjajo
strah tlačen v bisage revnih
znova paradni konji
razmršeni lasje do
naslednjega obreda
tvoja postaja je hlev na beli joški lune
resen sem samo ko spim
računam svetovne usode
štejem števila budale
izbral sem te točno na sredini števil
tebe in edino
ukradem te
in te skozi noč odpeljem v dan
(vonj starih strojev in vonj špirita in olja)
kos mesa prodam zate in nahranim dva boga ptička
ki se ljubita pred tem balkonom
poljubim te
poljubim te
poljubim te
in še enkrat ljubim te
lille, severna francija
o, koliko novih neodkritih resnic
stare babe s prejo usode jih šparajo samo zame
smejijo se pa tako na glas da ne slišim nič drugega kot tvoje sopenje
in tvoje krče
o, glej kaj nama je svet pripeljal
dostavil v srce
rešil večer s tvojim smehom
in kava nekoliko pred šesto. poljubim tvojo oni in počasi ugasnem
strup sveti.
blede dlake povsod.
iz mene
sije
strup
iz tebe
tunel
struna udari
grom
najina
zidova
se naslonita in
tiho
mrmrata
nekje v kremi
na polici
za cukrom
je ona -liže- yogurt
kje so male
bele miške
ušle
po
ušesih
ko je treba odriniti zid
ispod sanj
oko prešlo je v novi dan
iznad stelje
zdrob,
bel zdrob
ki moje telo ga melje
pogrešil sem tujca
njeno črno meso
žile
lepo obeleženo telo
in sem padel
brez nje v nov dan vsekal
grenak okus klistirja, egoist
zatlači si v gobec
vse masti in žavbe ki te obkrožajo
egoist
sram me je iti sam s tabo na pijačo,
štet mehurčke in pene
in misli
kaj bi delal s tabo, neža
ker
si tak egoist
zakrknjen prestar
za tvoje oči
prestar za svoje srce, egoist
ona, ki čisti
kislo gleda
in zaradi tebe
egoist
grenak okus klistirja
storil sem nepovratno
vrnil sem se k tebi
k tvoji kosmati žalosti
k tvoji otožni besedi:
ljubim te
požrl sem kaplje
nabrusil čelo
zaenkrat je v redu
še zdaleč ni dovolj
za tvojo
lepo ostrino
za tvoj ugasnjen cigaret
kot cepec ki sledi kravi
nož ki gre pod rebra
tista pot
ki šteje svoje korake
tisti sveženj gat ki
sem jih opral za to
navzkriž štejem vse so krive
strgane brusnice
in
čokolada
dobro je
dobro jutro
bela pošast
sionizma
črno na belem
belo jutro je
prek neba
silen obok
raz-mehanik
zdrobi orodje
raz-mehanik
zdrobi srečo
raz-mehanik
razbij tovarno
raz-mehanik
demontiraj jutro
svet čaka na tebe
na premik,
nejc bahor
četudi ne maraš parfuma
in bi venomer rad
smrdel
kot da si se
glihkar rodil
življenje igra šah-
poteza je tvoja.
vleci drzne poteze
ne tistih zmečkanih
ubijaj počasi, a strumno
ne dovoli, da te zmoti
plišasti napuh
čeprav rožice in to
rastejo blizu,
na doseg roke
sili šahovnica
vsi moji zeleni bratje
vsi moji zobje.
vse, vse, vse, itd.
če greš na Zahod, bolje
da vzameš vse s sabo.
itd., itn.
stojim pred tabo, rusija, in ti težim
za poljane požgane, za
brate nažgane, vse tvoje sinove
ob tebi zbrane, rusija
v strelnih oblakih naj crkne
elektrika, naj se posuši
pralni stroj
nihče več ne čaka, rusija
na pokole, umor
zdaj pijemo bratje
zvečer bo še temno
prsti bodo otrpli
vzemimo knjige lopate
inšpekcije orodje
vse bo mrzlo v tebi, rusija
samo svetli zobje
in odbliski oči
v temi boš srala kri, rusija
v jedru - drek
vse beži prelomnosti časa
vse je drek drek drek
tudi ti, tvoja bolna noga
tvoj pokozlani obraz
vse je drek
in ti, ki mečeš težke sence vame
tudi ti
si drek drek drek
bistrost je stvar
jutranje vehementnosti
ha, takole zjutraj
zažgati dom
mamo v peč
brata na kol
takoj zjutraj
ob jutranji kavici
vehementno me ne mara
ko veš kaj narediti
narediš točno
tisto drugo, ki je bilo že od nekdaj tam
ob jutranji vehementnosti
se pogledaš obraz
in pljuneš v srce
habeas corpus, podgane
svoboda je brez meja
tvoja z mano
moja s tabo
habeas corpus
mati evropa živi za nas
rattus rattus nix illegalis
Nimam rad da se me tepe, tudi če sem bos
In nimam rad, da se me lovi okrog
Tudi če sem nag;
stvar politike in božje previdnosti
sekata kočnike in rušita kolišča mojih pradedov
trgata gate mladim komunistom in lovita
stare voaerje po grobnicah sveta.
O, kruta večnost trenutka, božji čas
samega dolgočasnega soglašanja
scanja v veter
in onanističnega big brotherja
blokada poti?
ni problema,
na levo bo treba iti
pa okoli starega proletarca, pa smo tam.
blokada vesti?
ni problema, prižgi televizor…
puške in pištole v vsako hišo
in naj se godba prične
pa žalostne pesnike tudi, še posebej Whitmana.
V knjigah nima kaj iskati.
pašnike so odpeljali in jih prodali kitajcem
in zdaj se stari stric z brado ne more več žogati na njih…
Ognji so se umirili
počasi se bomo odpravili domov.
sence so se že oddaljile
še ena nična trdnjava proze
še eno zlobno naklepanje besed
in še vse postojanke vmes
bilo nas je tisoč, sto
naredili smo konkretno-
z zavestjo v rokah,
in palicah in argumentih.
Ostali so zmedeni
pajaci,
lovili svoj strti svet na gorečih pergamentih
stare zaveze, paradigme in definicije
gledali smo jih iz hriba
in metali sladke češnje smeha na njih.
Menihi zapadlih resnic
očetje praočetov, pha!
poberite svoje bedarije
in tablice razčlembe
zakone besed ble
in izginite,
naredite
si trdnjavo iz pravil
veliko in visoko,
belo
da že od daleč vidimo
kje tičite reveži.
Mrtve mačke mečemo proč
obdržimo samo
tanko nit resnice.
enako mečemo proč
stare razprave in mrtve ptiče.
Nikdar nas ne zmoti veter, ne kamen
še tebe zavržemo, če gledaš predolgo.
saj naše roke so dolge, daljše od reke
in vidimo daleč,
dlje od slehernika
in zmeraj z isto slastjo
in z isto nestrpnostjo čakamo novo noč,
poslednji dan.
začnimo z nečim nežnim-
recimo:
izrael
da ne bi
bili slabi ponovimo-
znanost
korakajmo zastave
beremo dekrete:
kleenex, orbico.com
ne pozabimo
majske igre
za hec
spijemo portovec
ali lajt weit:
ob poti
treblinka
robstvo svobode ponuja frišne like!
spelji stran te kruljave obraze
ne čakaj, ne trpi
zapelji gospode v trate
na seri z razno krvjo
sami je mamo dosti
nehaj
obstani, obraz
bodi obraz
bodi nesreča
bodi vid
glej nesreče
poskusi s čim drugim
oblikuj si stare navade
skrij sekire
nabrusi nože
prihaja
tisti dolgo pričakovani
dan dolgih kurcev
BARVA TERORJA
OBSODBA
NA PAPIRJU
laž je očitna
krpe,staromaslo
teror
ubijaj gospode
LOMI.KRUH.NA.ČELIH.
B O Ž J A S T N I H
Iz dneva v dan
v meni
raste to.
na ramenih železne plošče
na hrbtu zlomljen ključ
na mreni očesa nož
temne sile si prebudil v meni
delaj se kot da me ne vidiš
dve strani
brez roba
ti vržem v obraz.
ko pomislim na stare socijalistične bloke
na njih žlebove
zarjavele ograje
me prime srat
ideal je mrtev
-izem?
ostal je le fašizem
denar, točka nadzora
new world order si omišlja novo generacijo
ha ha
in rusije ni
francija hrusta po izrečeni svobodi
bodi!!!
bodi pridna žival,
če lajaš dobiš po kepi
ko ugrizneš
te kastrirajo
luknja tu luknja tam
se gosti človek
se gosti žival
drevo, padli borec materijalizma
nekdo je skril slabo vest.metelkova.
nekdo je prekinil debato in rekel:
"postal sem reka ljudi, ki me ne mara več"
ker M1
M2
pravi:
otrok surovine
hoče: koncept;dušo;trajekt
Slep si! ali dobro čuješ?
odgovarjaš na:
ti
smola
stol
(pištola)
strogi element
(prostaštva)
obvezen predmet obravnave barv!
si črn.si moder.
si kanta za smeti.
kurac mate v glavi
kar nesite si ga
v gozdove pojdite in si glavo ubijte
---------------------------------
Nejc Bahor
LJUBAV IN RAT
risbe, oblikovanje in prelom: Nejc Bahor in Jurij Podgoršek
založila spletna založba Kreten.si v novembra 2020
za založbo: Jurij Podgoršek
naklada: ful
ISBN: SFSN
lektura: nejmamo